ASV mini - pitna voda 1

Ali ste vedeli

da je danes na javno vodovodno omrežje v Mestni občini Celje priključenih več kot 98 % vseh občanov?

ASV mini - odpadne vode 1

Ali ste vedeli

da v naravi ponikne kar 95 % padavinske vode, v strnjenih urbanih naseljih pa le 5 % in je zato treba ostalo vodo speljati v odtoke in kanalizacijo?

ASV mini - čiščenje voda 1

Ali ste vedeli

da uporabniki storitev Vodovod-kanalizacije pijete eno najboljših, če ne najboljšo vodo v Sloveniji?

ASV mini - pitna voda 6

Ali ste vedeli

da kapljanje iz pipe lahko poveča porabo vode na mesec tudi za 5 kubičnih metrov, kar je enako 5000 litrskim steklenicam vode?

ASV mini - odpadne vode 3

Ali ste vedeli

da so biološki odpadki, ki jih odvržete v kanalizacijo, hrana podganam, kar pospešuje njihovo razmnoževanje?

ASV mini - pitna voda 7

Ali ste vedeli

da povprečno celjsko gospodinjstvo porabi 16 kubičnih metrov vode na mesec, kar je enako 16.000 litrskim steklenicam vode?

ASV mini - odpadne vode 2

Ali ste vedeli

da odlaganje smeti v odtoke in drugih snovi, ki ne sodijo v kanalizacijo, višajo stroške obratovanja čistilnih naprav in s tem strošek čiščenja?

ASV mini - vzdrževanje cest 2

Ali ste vedeli

da Vodovod-kanalizacija vzdržuje kar 340 km kategoriziranih občinskih cest?

ASV mini - pitna voda 2

Ali ste vedeli

da je bila kapaciteta zajete vode v prvem vodovodu 16 litrov na sekundo, danes pa je od 300 do 400 litrov na sekundo?

ASV mini - čiščenje voda 2

Ali ste vedeli

da je voda najbolj nadzorovano živilo? Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo kot prav pitna voda.

ASV mini - pitna voda 3

Ali ste vedeli

da je bila dolžina prvega vodovoda slabih 30 kilometrov, danes pa je dolžina celotnega vodovodnega omrežja okoli 900 kilometrov?

ASV mini - vzdrževanje cest 1

Ali ste vedeli

da poleg kategoriziranih cest v Mestni občini Celje dodatno vzdržujemo še več kot 75 km pločnikov, 15 km nekategoriziranih cest, 28.500 m² javnih parkirnih površin, trgov in drugih površin, 16.000 m² interventnih poti ter 15 km javnih pešpoti?

Poplavna varnost

Poplave so mesto Celje ogrožale že skozi ves njegov obstoj, saj je mesto locirano ob sotočju Savinje in Voglajne, ki s svojimi pritoki ob obilnih padavinah močno narastejo.

Poleg nevarnosti, da visoke vode prestopijo bregove in poplavijo mesto, obstaja tudi nevarnost, da visoke vode iz reke vdrejo v kanalizacijski sistem in na ta način poplavijo nižje ležeče predele mesta in kleti objektov.

Protipoplavni ukrepi

V primeru visoke gladine v reki se v razbremenilnih objektih zaprejo avtomatične povratne lopute in s tem preprečijo vdor rečne vode v kanalizacijo, vendar pa je hkrati onemogočen iztok padavinske vode iz kanalizacije v reko. V teh primerih je potrebno vodo iz kanalizacije prečrpavati.

Pri nastopu dosedanjih poplav mesto ni bilo varovano proti vdoru visokih voda v kanalizacijski sistem. Po poplavi leta 1998 pa je bila izvedena vrsta ukrepov, ki zmanjšujejo poplavno ogroženost preko kanalizacijskega sistema, kot npr. dograditev več dušilno-regulacijskih objektov, montaže povratnih loput proti vdoru visokih vod ter dograditev črpališča na Skalni kleti.

skalna_web

S temi ukrepi še ni bila dosežena želena poplavna varnost, saj je še vedno obstajala nevarnost pred poplavljanjem mesta z lastnimi-zalednimi meteornimi in sanitarnimi odpadnimi vodami. Zato so bili v letih 2004-2006 izgrajeni zadrževalni bazeni in črpališča razbremenjenih meteornih vod z energetskimi objekti ob Savinji. Smotrnost in upravičenost te investicije je pokazala poplava v septembru leta 2007, ko je celotni sistem zaščite Celja pred poplavo iz kanalizacije deloval in obvaroval središče Celja. V 12 urah je bilo prečrpanih približno 490.000 kubičnih metrov vode.

Kaj lahko sami storimo proti poplavami?

V zadnjih letih opažamo, da se vse pogosteje dogaja, da obstoječi kanali niso več sposobni odvesti vseh količin padavinskih vod, ki se ob nalivih pojavijo v kanalizacijskih ceveh. Vzrok za to je predvsem gradnja novih stanovanjskih hiš in blokov, cest, trgovskih središč z ogromnimi parkirišči, industrijskih in obrtnih con in ostalega naraščanja utrjenih površin, ki so slabo propustne. Ne pozabimo pri tem na strehe vseh naštetih objektov, ki so povsem nepropustne. Vedno manj je zelenih površin, skozi katere voda lahko ponikne, pa pomeni hitro odtekanje padavinske vode v kanalizacijo in posredno v vodotoke, kar povečuje možnost poplav.

Posledica vzrokov je, da se v kanalih pojavlja več vode, kot pa je bilo upoštevano ob projektiranju kanalov pred več desetletji. Zato na določenih mestih kanali niso več sposobni odvajati povečanih količin vode. Predvsem ob poletnih neurjih se zato lahko zgodi, da pride do poplavljanja kleti in nižje ležečih predelov. Najučinkovitejši ukrep proti tem pojavom bi bil, če bi nam uspelo zmanjšati delež meteornih vod v kanalizaciji.

Za omilitev hitrega odtoka padavinskih vod v kanalizacijo in potoke lahko tudi sami veliko naredimo. Nekaj rešitev:

  • površinsko zadrževanje odtoka padavinskih voda in ponikanje,
  • zatravitev in uporaba travnih plošč na parkirnih površinah, dvoriščih, sprehajalnih poteh,
  • polaganje propustnega asfalta oziroma drugih bolj propustnih materialov,
  • uporaba ponikovalnih bazenov z visoko sposobnostjo ponikanja in sprejemanja padavinskih voda,
  • z izdelavo lagun na domačem dvorišču,
  • z ureditvijo okolice in dvorišča v čim več travnatih in tlakovanih površinah,
  • z izgradnjo zadrževalnih bazenov, v katerem se zbira padavinska voda, ki jo lahko uporabimo za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov...,
  • s preureditvijo opuščene greznice v zadrževalni ali ponikovalni bazen.

 

Pravilno_izveden_hisni_prikljucek

Več o tem, kako pravilno priključimo hišni priključek na javno kanalizacijo, si lahko ogledate tukaj.

Z urejenim sistem meteornih voda tudi do prihrankov

V novem Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je poleg obračuna cen ravnanja s komunalnimi odpadki bolj natančno opredeljena tudi metodologija za oblikovanje cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. To pomeni, da bo do konca leta 2010 država skladno z omenjenim pravilnikom začela z obračunom padavinskih voda.  Z urejenim sistemom odpadnih vodah, ko je opisan pod naslovom Kaj lahko sami storimo proti poplavami, boste zvečali poplavno varnost ter tudi manj plačali za meteorne vode.

Kako zavarovati klet ali pritličje pred zaplavitvijo iz kanalizacije?

 1. Pritličja naj bodo nekoliko višja od nivoja ulice.

2. Odpadne vode naj se odvajajo ločeno.

       Če so objekti podkleteni, se naj odpadne vode, ki nastajajo v zgornjih nadstropjih, odvajajo ločeno od tistih, ki nastajajo v kletnih prostorih. Cev iz zgornjih nadstropij naj zapusti objekt pod stropom kleti, lahko pa poteka tudi v kleti, če nima nobenih prekinitev, jaškov in priključkov, kjer bi voda lahko iztekala. Cev mora biti sposobna prenesti pritisk, ki se pojavi v njej zaradi odtekanja v javno kanalizacijo, ki je ob nalivu polna.

3.  Odpadno vodo iz kleti se ne sme direktno priključiti na kanalizacijo.

Če nastaja odpadna voda v kletnih prostorih, ne sme biti direktno priključena na kanalizacijo, ampak preko črpališča s povratno loputo.

4.  Zaščita kanala s povratno loputo.

Možno je tudi, da je kanal v kleti zaščiten samo s povratno loputo, ob zavedanju vseh uporabnikov, da se ob pojavu visoke vode odtoki ne uporabljajo, da ne povzroči poplave lastna voda;

5. Prevodnosti hišnega priključka in interne kanalizacije.

Zagotoviti je potrebno zadostno prevodnost hišnega priključka in interne kanalizacije. Kratkotrajni, a zelo močni nalivi v kanalizacijskem sistemu ne povzročijo velikega dviga gladine, se pa pogosto zgodi, da zaplavitev povzročijo vode s strehe in dvorišča, ker odtočna cev ni sposobna sprejeti vse vode.

V praksi ugotavljamo, da je veliko primerov, kjer so hišni kanalizacijski priključki kletnih prostorov izgrajeni brez strokovnih usmeritev. Zato opozarjamo tudi uporabnike, ki trenutno nimajo problemov, da takšna možnost zaplavitve iz kanalizacije obstaja in jim predlagamo, da vgradijo na hišnih kanalizacijskih priključkih vsaj povratne lopute oz. da uredijo priklop preko črpališča.

Ali ste vedeli:

  • da je racionalne gradnje kanalizacijskega omrežja povsem normalno, da se voda enkrat letno zadržuje po ulicah?
  • da hišni priključki in greznice niso del javne kanalizacije?

 poplave

 URADNE URE

  • IZDAJA SOGLASIJ IN DOVOLJENJ:
    PON in SRE: 8.00–10.00 in 11.00–14.00
  • NOVI KOMUNALNI PRIKLJUČKI:
    PON–ČET: 8.00–10.00 in 11.00–14.00
    PET: 8.00–10.00 in 11.00–13.00
  • SPREMEMBE, REKLAMACIJE IN IZTERJAVA:
    PON in SRE: 8.00–10.00 in 11.00–14.00
    PET: 8.00–10.00 in 11.00–13.00

 KONTAKT

  • TELEFON: +386 (3) 42 50 300
    FAX: +386 (3) 42 50 310
    E-POŠTA: info@vo-ka-celje.si
  • DEŽURNA SLUŽBA
    +386 (3) 42 50 318
  • SPOROČANJE STANJA VODOMERA
    080 13 80
  • REKLAMACIJE
    +386 (3) 42 50 300

 PIŠITE NAM