V zadnjih letih so močni nalivi postali vse pogostejši, kar je tudi posledica podnebnih sprememb. Katastrofalne poplave, ki so pred dobrim letom prizadele Slovenijo, so sprožila številna vprašanja. Tudi o tem, kako je možno, da se je v tako kratkem deževju nabralo toliko vode, ki je drla po strugah rek in potokov ter prestopila bregove tam, kjer doslej ni še nikoli.
V zadnjih 50 letih smo zaradi človekovih posegov, kot so gradnja stanovanj, cest, trgovin, parkirišč in industrijskih objektov, znatno povečali število utrjenih površin. Te so slabo propustne ali nepropustne za vodo, kar povzroča hitrejše odtekanje padavinskih vod in povečuje nevarnost poplav. V urbanem območju namreč le 5 odstotkov vode ponikne, 95 odstotkov pa odteče v kanalizacijo in vodotoke. Na drugi strani so naravna območja, kjer večina padavin lahko ponikne v zemljo, in sicer 95 odstotkov vode ponikne, medtem ko jo le 5 odstotkov odteče v vodotoke.
Slika 1: Delež ponikanja je v naravi 95 % in le 5 % padavinske vode steče v vodotoke.
Slika 2: Drugače je na urbanih območjih, kjer ponikne le 5 % padavinske vode, kar 95 % pa jo steče v kanalizacijo in vodotoke.
Dodatno težavo predstavljajo podnebne spremembe, zaradi katerih lahko pričakujemo tudi do 40 odstotkov bolj intenzivne padavine. Naši vodotoki in kanalizacijski sistemi takšnih količin vode ne morejo sprejeti brez nevarnosti poplav. Zato je ključno, da se usmerimo v zadrževanje vode, ponikanje ter uporabo zbrane vode za komunalne namene, s čimer zmanjšamo hitrost odtoka in preprečimo preobremenitev vodotokov in kanalizacijskih sistemov.
Pri poplavah in zalivanjih je treba ločiti med dvema vrstama:
1. Poplave zaradi naraslih vodotokov – do teh prihaja po dolgotrajnejšem deževju, kot so padavine nižje intenzitete in vodotoki presežejo svoje običajne nivoje in pretoke ter ogrozijo širše območje. Proti tovrstnim poplavam so potrebni širši protipoplavni ukrepi, ki jih izvaja država, saj zahtevajo celostni pristop na ravni več občin in regij.
Slika 3: Proti poplavam zaradi naraslih vodotokov so potrebni širši protipoplavni ukrepi, ki jih izvaja država.
2. Zalivanja zaradi intenzivnih lokalnih padavin – do teh prihaja ob kratkotrajnih, a zelo intenzivnih padavinah – neurjih, ko velike količine padavin naenkrat preobremenijo lokalne kanalizacijske sisteme, nivo vode v vodotokih pa je sorazmerno nizek. Ta zalivanja lahko povzročijo škodo na premoženju, vendar je možna samozaščita občanov z lokalnimi ukrepi, kot so pravočasno čiščenje odtokov, redna vzdrževanja strešnih žlebov, pravilna ureditev naklonov okoli objektov, pravilno priključevanje na kanalizacijsko omrežje in preventivna zaščita pred zalitjem.
Slika 4: Do zalivanja prihaja ob kratkotrajnih, a zelo intenzivnih padavinah, ko velike količine padavin naenkrat preobremenijo lokalne kanalizacijske sisteme.
Osredotočimo se na zalivanje padavinskih vod ob hudih neurjih – močnih kratkotrajnih padavinah.
Kanalizacijski sistem v Mestni občini Celje je tako kot v večini slovenskih in evropskih mest zasnovan večinoma v mešanem tipu, kar pomeni, da se po njem odvajajo tako odpadne vode iz gospodinjstev in industrije kot tudi padavinske vode, ki ob dežju padejo na prispevno področje kanalizacije.
Kanalizacija je zaradi racionalne izgradnje načrtovana in dimenzionirana na padavine z jakostjo enoletne povratne dobe ali, drugače povedano, enkrat na leto lahko pride do takšnih padavin, da se gladina vode v kanalizaciji dvigne do kote pokrovov in se razlije po ulici, travniku, skratka okoliškem terenu in po prenehanju padavin odteče nazaj v kanalizacijo. V zadnjem obdobju je tudi zaradi klimatskih sprememb teh dogodkov vedno več. Kanalizacijsko omrežje torej nikoli ni bilo in tudi ne bo dimenzionirano tako, da bo možno sprejeti vso padavinsko vodo.
V sušnem obdobju, torej v obdobju brez padavin, kanalizacija odvaja komunalne in industrijske odpadne vode, ki se v celoti odtekajo na čistilno napravo in se tam očistijo. V primeru pojava padavin se kanali vedno bolj polnijo tudi s padavinsko odpadno vodo. Glavni zbirni kanali proti čistilni napravi in tudi sama čistilna naprava ni dimenzionirana, da bi lahko odvajala in čistila vso odpadno vodo, ki je v času padavin zelo razredčena in jo zato v skladu s pravili stroke in zakonodajo na določenih mestih razbremenjujemo v odvodnike ter proti čistilni napravi odvajamo samo določen odtok. Predno se začne razbremenjevanje v vodotoke, se napolnijo v ta namen izgrajeni zadrževalni bazeni, katerih vsebina po prenehanju padavin odteče na čistilno napravo. Takšen način se je uveljavil zaradi racionalne izgradnje kanalizacijskega omrežja in je običajen tako v Evropi, svetu in tudi pri nas.
Seveda se to razbremenjevanje lahko samodejno izvaja ob pogoju, da so gladine vode v vodotokih sorazmerno nizke. Ob pojavu višjih gladin vodotokov pa obstaja možnost poplavljanja preko kanalizacije, za kar so potrebni drugi zaščitni ukrepi.
Poplavna varnost v Celju
Za izboljšanje poplavne varnosti je bilo v Celju po letu 1998 izvedenih vrsto ukrepov, ki so zmanjšali poplavno ogroženost preko kanalizacijskega sistema, kot npr. dograditev več dušilno-regulacijskih objektov in montaža povratnih loput proti vdoru visokih vod. V primeru visoke gladine v reki se v razbremenilnih objektih zaprejo avtomatične povratne lopute in s tem preprečijo vdor rečne vode v kanalizacijo, vendar pa je hkrati onemogočen iztok padavinske vode iz kanalizacije v reko. V teh primerih je potrebno vodo iz kanalizacije prečrpavati. Zato so bili v letih 2004–2006 izgrajeni zadrževalni bazeni in črpališča razbremenjenih meteornih vod z energetskimi objekti ob vodotokih. Smotrnost in upravičenost te investicije so tekom let pokazali poplavni dogodki, ko je kljub ekstremnim padavinam in posledično izredno visokim vodostajem rek Celje ostalo nepoplavljeno.
Zavedati se je potrebno, da se bodo kljub opisanim posodobitvam in dograditvam kanalizacije izlivi vode na površino še pojavljali in se je potrebno na to tudi ustrezno pripraviti, predvsem v smislu samozaščite in zavedanju, da veliko lahko postorimo tudi sami in da negativne posledice omilimo.
Kaj lahko sami storimo proti poplavljanju?
– Ureditev in vzdrževanje okolice objektov
• Ureditev okolice v tem smislu, da so nakloni terena nagnjeni od objekta.
• Čiščenje nesnage iz rešetk, ki jo prinese močan veter.
• Če prenavljate ali gradite objekte, dvignite vhod v objekt vsaj za stopnico.
– Kako zavarovati klet ali pritličje pred zaplavitvijo iz kanalizacije?
• Pritličja naj bodo nekoliko višja od nivoja ulice.
• Odpadne vode odvajajte ločeno.
Če so objekti podkleteni, se naj odpadne vode, ki nastajajo v zgornjih nadstropjih, odvajajo ločeno od tistih, ki nastajajo v kletnih prostorih. Cev iz zgornjih nadstropij naj zapusti objekt pod stropom kleti, lahko pa poteka tudi v kleti, če nima nobenih prekinitev, jaškov in priključkov, kjer bi voda lahko iztekala. Cev mora biti sposobna prenesti pritisk, ki se pojavi v njej zaradi odtekanja v javno kanalizacijo, ki je ob nalivu polna.
• Odpadno vodo iz kleti ne smete direktno priključiti na kanalizacijo.
Če nastaja odpadna voda v kletnih prostorih, ne sme biti direktno priključena na kanalizacijo, ampak preko črpališča s povratno loputo.
• Zaščita kanala s povratno loputo.
Kanal v kleti lahko zaščitite samo s povratno loputo. O tem morate seznaniti vse uporabnike, zato da ne bi uporabljali odtoke, ko se pojavi visoka voda, saj bi v tem primeru poplavo lahko povzročila lastna voda.
• Prevodnosti hišnega priključka in interne kanalizacije.
Zagotoviti je potrebno zadostno prevodnost hišnega priključka in interne kanalizacije. Pogosto se zgodi, da zaplavitev povzročijo vode s strehe in dvorišča, ker odtočna cev ni sposobna sprejeti vse vode.
Slika 5: Primer pravilnega in nepravilno izvedenega priključka na kanalizacijo.
– Zadrževanje padavinskih vod na mestu nastanka
Za omilitev hitrega odtoka padavinskih vod v kanalizacijo in potoke lahko tudi sami veliko naredimo. Navajamo nekaj rešitev, ki se jih poslužujejo tako doma kot v svetu:
• površinsko zadrževanje odtoka padavinskih voda in ponikanje,
• zatravitev in uporaba travnih plošč na parkirnih površinah, dvoriščih, sprehajalnih poteh, skratka propustne površine
• polaganje propustnega asfalta oziroma drugih bolj propustnih materialov,
• uporaba ponikovalnih bazenov z visoko sposobnostjo ponikanja in sprejemanja padavinskih voda,
• izdelava lagun na domačem dvorišču,
• ureditev okolice in dvorišča v čim več travnatih in tlakovanih površinah,
• izgradnja zadrževalnih bazenov, v katerem se zbira padavinska voda, ki jo lahko uporabimo za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov …,
• preureditev opuščene greznice v zadrževalni ali ponikovalni bazen.
Slika 6: Primer zelene ulice v Antwerpnu. Žlebovi niso speljani v kanalizacijo, temveč na tlakovce, ki so prepustni, kar pomeni, da padavinska voda lahko ponika v tla, kjer je poseben zadrževalni sloj. Ta ob večjih nalivih vodo zadrži in omogoči, da voda počasi ponika v podtalnico. Vodo zadržujejo tudi deževni vrtovi, v katerih so rastline. (vir: www.gwpslo.si/wp-content/uploads/2024/06/UL_FGG_ZF_ATANASOVA_Trajnostna-urbana-odvodnja.pdf)
Zavedanje o tveganjih, ki jih prinašajo podnebne spremembe in pravilno ravnanje s padavinsko vodo, lahko bistveno pripomorejo k večji poplavni varnosti. V razmerju do narave nismo le nemočni opazovalci. Z upoštevanjem teh ukrepov lahko prispevamo k večji poplavni varnosti in zmanjšamo tveganja, ki jih prinašajo vse pogostejši močni nalivi.
Povezava do okrogle mize o odvodnji padavinskih voda v Sloveniji (18. junij 2024): Okrogla miza o različnih aspektih padavinske vode v Sloveniji – GWP Slovenija
