Mestna občina zagotavlja deratizacijo na celotnem kanalizacijskem omrežju dvakrat letno. Deratizacija se izvaja v spomladanskem obdobju in nato še enkrat v jesenskem obdobju. Spomladi je čas primeren zato, ker glodavci po zimskem mirovanju intenzivno iščejo ogljikove hidrate in jim zato nastavljene vabe ustrezajo po sestavi. Jeseni pa se pri glodavcih poveča potreba za hrano zaradi kopičenja maščobe v telesu zaradi prihajajoče zime.
Podgane in ostali glodavci so dejansko prisotne povsod, ljudje s svojimi dejanji pa samo še spodbujamo njihov razvoj. V celoti jih ni mogoče zatreti, je pa pomembno, da se s pravilnimi in pravočasnimi postopki njihovo populacijo obvladuje na biološkem minimumu. Glodavci so zelo nevarni, saj prenašajo številne nalezljive bolezni in povzročajo veliko gospodarsko škodo, zato je zelo pomembno, da preprečujemo njihovo prekomerno razmnoževanje. Eden izmed pomembnih ukrepov je, da se hrana ne meče v odtoke. Zaradi odlaganja ostankov hrane v javno kanalizacijo imajo podgane idealne pogoje za razmnoževanje in življenje. Da bi se zmanjšalo število glodavcev in preprečil njihov vstop v prostore, tudi priporočamo, da se odstranijo vsi organski odpadki v okolici objektov, v kleteh ali na podstrešjih, saj se na ta način zagotovi, da so glodavci sestradani in bodo prisiljeni jesti vabe.
K povečanem pojavu podgan v mestih in strnjenih naseljih pripomorejo naslednja dejstva:
1. V kanalsko omrežje prebivalci (največkrat opaženo v blokovskih naseljih) odlagajo organske odpadke, npr. ostanke hrane. 2. Nepravilno in nezadostno ločevanje odpadkov, kar pomeni, da v zabojnike in mimo njih, ljudje odlagajo praktično vse, tudi organske odpadke, kar pa seveda privlači glodavce. V toplejših mesecih, ki prihajajo, pa bodo ti zabojniki tudi izvor insektov (muhe, ščurki) in infektov.
3. Hrana, s katero ljudje v parkih in stanovanjskih soseskah krmijo ptice (predvsem golobe), mačke in tudi pse, prav tako pripomore k pojavu glodavcev.
4. Nepravilno kompostiranje oz. neustrezni kompostniki in na kompost odloženi neustrezni odpadki so v naselju hiš največkrat vzrok pojava podgan.
5. Neustrezno urejeni pesjaki (nepospravljena hrana in iztrebki privabljajo glodavce).
6. Neurejeni parki in vrtovi (tako javni kot zasebni); nepokošena trava in neurejeno rastje glodavcem nudijo idealno zavetje. 7. Zapuščene zgradbe v mestih in strnjenih naseljih so za glodavce idealna skrivališča.
8. Izvor glodavcev so tudi kmetije, silosi za žita, hlevi …
K zmanjšanju razmnoževanja glodavcev lahko prispevajo torej občani sami, s skrbjo za čistočo in pravilnim ravnanjem z ostanki hrane. Za preprečevanje čezmernega razmnoževanja pa je potrebno izvajati tudi preventivno deratizacijo skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95, 25/04-odl. US, 47/04 – ZdZPZ, 119/05), ki določa, da morajo vse fizične in pravne osebe omogočiti opravljanje ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi, določenimi s tem zakonom. Med splošne ukrepe za zagotavljanje sanitarno higienskega vzdrževanja objektov sodi tudi deratizacija.