Izberi temo
Povečaj
Pomanjšaj
Izklop teme
Ko govorimo o vodi, se tema največkrat vrti okoli pitne vode, odpadna voda pa je velikokrat prezrta tema. Vendar je tudi slednja dragocen in obnovljiv vir, ki ponuja številne možnosti za nadaljnjo uporabo. Te pa do danes ostajajo še precej neizkoriščene. Po podatkih organizacije World Water Day se tako več kot 80 % neočiščene odpadne vode vrne nazaj v naravo.
To kaže tudi na izjemno pomemben vpliv, ki ga ima odpadna voda na okolje. Slednja se namreč vrača nazaj v vodni krogotok, zato je odgovorno ravnanje z odpadno vodo ključnega pomena. Žal pa se količina onesnažene odpadne vode v svetu zadnjih letih povečuje in k temu prispeva tudi, kako ravnamo z odpadno vodo za štirimi stenami naših domov.
Slovenska komunalna podjetja so se tako odločila, da bodo prebivalce opozorile na to, kaj najpogosteje pristane v kanalizacijskih odtokih in tja sploh ne sodi - to so ostanki hrane in biološki odpadki - ter jih spodbudila k odgovornejšemu vedenju. Celjsko javno podjetje Vodovod-kanalizacija je prikaz pripravilo dopoldne na Mestni tržnici Celje.
Prikaz je nastal na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva, ki je tudi pobudnica in koordinatorka pobude Skupaj za boljšo družbo.
Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc je ob tem dejal: »S prikazom želimo prebivalce opozoriti na problematiko, ki je širša, kot se zdi na prvi pogled. Z odlaganjem hrane in bioloških odpadkov v stranišča ne otežujemo zgolj učinkovitega čiščenja odpadne vode, ampak onemogočamo tudi nadaljnjo obdelavo bioloških odpadkov. Trajnostni krog ravnanja z viri je tako porušen.«
Zaskrbljujoče dejstvo je tudi množenje podgan, ki se zaradi obilice hrane zadržujejo v kanalizacijskem omrežju in s prenašanjem bolezni lahko ogrožajo tudi naše zdravje. Po nekaterih ocenah naj bi v večjih mestih živeli približno dve podgani na enega prebivalca.
”Čeprav se nam včasih zdi, da je določene stvari najlažje zliti oziroma vreči v WC ali odtok, se je potrebno zavedati, da določene stvari v kanalizacijo ne sodijo. Palčke za ušesa, olja, barve, vložki in podobne stvari obremenjujejo sistem in višajo stroške čiščenja. Eden najvišjih stroškov obratovanja čistilne naprave je namreč elektrika. Z neodgovornim zlivanjem in odlaganjem prepovedanih snovi v kanalizacijo občani sami višajo stroške za kanalščino. Za ponazoritev naj povem, da na leto na čistilni napravi izločimo kar 500 ton maščob,« je povedal Roman Kramer, vodja obratov za čiščenje odpadne vode z Vodovod-kanalizacije, kjer letno sicer prečistijo kar 8 milijonov kubičnih metrov odpadne vode. ”V 1o letih smo samo na Čistilni napravi Celje prečistili 76 milijonov m³ odpadne vode, kar je za 30 Blejskih jezer in pridelali 50.000 ton dehidriranega blata, kar je za 1150 vagonov,” je še dodal Kramer.
»Večino odpadne vode vračamo naravi mehansko in biološko prečiščeno in v skladu z evropskimi standardi. Zato da naravi vračamo takšno vodo, kot smo je iz nje vzeli, je bil zgrajen razvejan kanalizacijski sistem, katerega dolžina je v letu 2016 znašala 310 km. Od tega je bilo samo lani dograjeno 3700 m novega kanalizacijskega omrežja s priključki. V javno kanalizacijo Mestne občine Celje že danes odvajamo odpadno vodo približno 91 % vseh prebivalcev, ta delež znaša v občini Vojnik 71 %, v občini Štore 72 % in v občini Dobrna 98 %. Preostali prebivalci čistijo odpadno vodo v malih čistilnih napravah ali pretočnih greznicah,« je povedal mag. Marko Cvikl, direktor celjskega javnega podjetja Vodovod-kanalizacija in poudaril, da mejne vrednosti za izpust v vodotok v letu 2016 nikoli niso bile presežene.
Ob prikazu so komunalna podjetja občane spodbujala, naj ravnajo s hrano tako, da ne bo nepotrebnih viškov, ostanke hrane pa odlagajo v za to primerne zabojnike in poskrbijo, da se bo po kanalizaciji pretakala samo odpadna voda. Z zmanjševanjem števila onesnaževal v vodnem krogu namreč pomagamo varovati naše okolje.
Prikaz je potekal v Mariboru, Novemu mestu, Celju, Velenju, Slovenskih Konjicah, Domžalah, Tržiču, Kočevju, Brežicah in Igu.
URADNE URE
KONTAKT
PIŠITE NAM
