Slovenija po razvitosti vodovoda v evropskem vrhu

Evropsko združenje s področja oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo EUREAU je marca 2018 objavilo poročilo »The Governance of Water Services in Europe«, ki podaja celovit pregled izvajanja vodnih storitev po 29 državah, iz katerih prihajajo njegovi člani – nacionalna združenja izvajalcev teh javnih služb, ter omogoča primerjavo po posameznih kazalnikih. Podatki kažejo, da Slovenija v evropskem merilu pri izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo ne zaostaja in se lahko primerja z najbolj razvitimi.

Slovenija je dolžna vsakemu prebivalcu zagotoviti dostop do pitne vode, kar je država leta 2016 razglasila za ustavno pravico. V Sloveniji se je s pitno vodo iz javnega vodovoda po podatkih iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo oskrbovalo 88,6 % prebivalstva, s ciljem, da se ta delež poveča na 96 %. V zadnjih letih se je v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode namenjalo povprečno več kot 600 milijonov evrov sredstev letno ali preračunano skoraj 300 evrov na prebivalca. Ta podatek dokazuje, da se Slovenija zaveda pomena vlaganja v infrastrukturo na tem področju in je občutno presegla evropsko povprečje, ki znaša nekoliko manj kot 100 evrov na prebivalca.

Po dolžini vodovodnega omrežja na prebivalca je Slovenija druga v Evropi 

Slovenija k skupno 4,2 milijona kilometrov vodovodnega omrežja po Evropi prispeva 29.100 kilometrov vodovoda. Čeprav se zdi številka zanemarljiva v primerjavi s Francijo, ki razpolaga z več kot 900.000 kilometrov omrežja, pa so toliko bolj zgovorni podatki o dolžini omrežja na prebivalca. Ti kažejo, da znaša v Sloveniji dolžina vodovodnega omrežja na prebivalca kar 15 metrov, kar je dvakrat toliko kot v Nemčiji (6,94 m/prebivalca) ali Luksemburgu (7 m/prebivalca) in kar trikrat toliko, kot imajo omrežja v povprečju na voljo Estonci (4,73 m/prebivalca) ali Slovaki (5,5 m/prebivalca). Več omrežja na prebivalca ima le še Finska, kjer znaša povprečje 19,4 metra na prebivalca. Vodne izgube v Sloveniji znašajo povprečno 28 % vse načrpane vode, vendar ko ta podatek predstavimo na kilometer vodovodnega omrežja, je v Sloveniji na leto izgubljenih 1400 m3 vode, kar je prav tako močno pod evropskim povprečjem, ki znaša 2171 m3/km na leto.

Povprečna cena kubičnega metra 2,17 EUR

Javna oskrba s pitno vodo je v Sloveniji na izvedbeni ravni v izvirni pristojnosti občin. Ceno storitve oskrbe s pitno vodo predlaga izvajalec javne službe, sprejema pa jo občina v skladu s svojimi pristojnostmi. Odvisna je od številnih parametrov, kot so vodni viri, dolžina omrežja na prebivalca, priprava vode in drugo ter sestoji iz fiksnega in variabilnega dela. Podatki kažejo, da znaša povprečna cena kubičnega metra vode (tj. statistično izračunana povprečna cena infrastrukture in storitev oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, preračunana na m3) v Sloveniji 2,17 evra, kar nas med 25 evropskimi državami, za katere so na voljo podatki o vodarini, uvršča na 9. mesto med Poljsko in Slovaško in pod evropsko povprečje.

Voda je prioriteta 

Primerjave torej kažejo, da je Slovenija med vodilnimi evropskimi državami po razvejanosti in razvitosti javnega vodovoda. Vsi ti podatki so dober indikator nacionalnega zavedanja, da je voda naša najpomembnejša dobrina in da je prebivalce mogoče oskrbovati s pitno vodo in ustrezno poskrbeti za odpadne vode le, če ta proces podpira razvejana in kakovostna infrastruktura na področju oskrbe s pitno vodo in tudi ravnanja z odpadno vodo. Slovenija si mora še naprej prizadevati, da uvršča vodo med svoja prioritetna področja in s trajnostnim ravnanjem poskrbi za ohranitev svoje izjemne umestitve v Evropi na tem področju.

Vir: EUREAU, The Governance of Water Services in Europe, 2018


Avtor: GZS – Zbornica komunalnega gospodarstva