Višje cene omrežnine za varno in kakovostno oskrbo s pitno vodo tudi v prihodnosti

S 1. marcem 2019 prihaja do sprememb cen za vodooskrbo. Cene variabilnega dela bodo višje v povprečju za 0,75 % (vodarina ter odvajanje in čiščenje odpadne vode), cene fiksnega dela oz. cene omrežnine pa za 3,04 EUR na mesec za uporabnike v večstanovanjskih objektih oziroma 3,34 EUR na mesec za uporabnike v individualnih objektih. Medtem ko so cene variabilnega dela višje zaradi uskladitve cen z inflacijo – predvsem vpliv dviga cen energentov (zadnja uskladitev cen vodooskrbe je bila leta 2017), so višje cene omrežnine posledica realne ocene vrednosti infrastrukture, ki je bila v preteklosti podvrednotena, to je nižja od realne cene in ni bila v celoti zajeta v poslovnih knjigah. Z realno oceno vrednosti infrastrukture se je povišal strošek za najem te infrastrukture, ki je v lasti občin, in tako tudi cena omrežnine.

Kot je znano, se omrežnina zaračunava mesečno in ni odvisna od porabe vode, temveč od velikosti vodomera oz. priključka in je zato vsak mesec enaka. Omrežnino zaračunava uporabniku izvajalec javne službe (Vodovod-kanalizacija). Tisti del omrežnine, ki pokriva stroške najema infrastrukture (prihodek občin), se namensko porablja za obnove vodovodne in kanalizacijske infrastrukture.

Skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je višina omrežnine odvisna od vrednosti infrastrukture (posebej vodovodnega in posebej kanalizacijskega omrežja) ter števila in velikosti priključkov na omrežju. Preko plačevanja stroška omrežnine, ki ga plačujejo uporabniki, občine na letni ravni zberejo sredstva za potrebne obnove in izgradnje infrastrukture, ki jih izvede Vodovod-kanalizacija za občine.

Zakaj smo se odločili za cenitev infrastrukture?

K odločitvi, da se oceni vrednost infrastrukture, je prispevalo več dejavnikov. Komisija za popis sredstev v najemu je pri vsakoletnem popisu osnovnih sredstev ugotavljala, da ta niso v celoti zajeta v register osnovnih sredstev, saj prihaja do razhajanj s podatki v katastru. Ugotovila je tudi, da bi bilo potrebno pregledati in na novo oceniti osnovna sredstva, ki so bila prevzeta v upravljanje iz lokalnih vodovodov. Hkrati se je vsako leto pri sestavi plana potrebnih obnov infrastrukture ugotavljalo, da se iz omrežnine zbere bistveno premalo sredstev, da bi lahko sledili potrebam po obnovi dotrajane infrastrukture, to pa dolgoročno pomeni ogrožanje varne oskrbe s pitno vodo in ustreznega odvajanja odpadne vode.

Ker so občine kot lastnice infrastrukture po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (2. točka 17. člena) in Uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (2. točka 18. člena) zavezane zaračunavati najemnine po realni vrednosti infrastrukture, so predlagale Vodovod-kanalizaciji, da se opravi cenitev celotne infrastrukture. Poleg tega je tudi primerjava s sorodnimi komunalnimi podjetji pokazala, da je strošek omrežnine v strukturi naših cen bistveno nižji kot v primerljivih podjetjih, zato smo v Vodovod-kanalizaciji v začetku leta 2018 pristopili k cenitvi infrastrukture, potrebne za izvajanje gospodarskih javnih služb. Namen cenitve je bil vzpostaviti ustrezne knjigovodske evidence osnovnih sredstev infrastrukture, ki bodo usklajene s podatki iz katastra in ki bodo v prihodnje omogočale izvajanje inventure teh osnovnih sredstev na ustrezen način.

Cenitev je pokazala, da so objekti na področju kanalizacije ter čistilnih naprav ustrezno ovrednoteni. Večina vitalnih objektov je bila zgrajena ali obnovljena v zadnjih petnajstih letih, zato ni prišlo do bistvenega razhajanja med cenitvijo in knjigovodskimi podatki.

Velik razkorak pa se je pokazal pri cenitvi cevovodov. Predvsem na področju vodovoda, kjer gre za zelo star sistem (začetki primarnega vodovodnega omrežja segajo v leto 1908), je bilo ugotovljeno, da so vrednosti osnovnih sredstev podvrednotene in tudi, da ni vsa infrastruktura zajeta v poslovnih knjigah.

 

Zakaj je bila cena oskrbe s pitno vodo v preteklosti nižja?

 

Cene komunalnih storitev, ki spadajo med obvezne gospodarske javne službe, v preteklosti običajno niso bile odraz dejanskih stroškov, saj so bile odvisne od državne regulative in občin, ki so omejevale zviševanje cen komunalnih storitev. Državna regulativa na področju komunalnih dejavnosti je še vedno prisotna, vendar ne skozi določanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb, temveč skozi določanje standardov in normativov, na osnovi katerih se oblikujejo cene storitev.

Ekonomske usmeritve evropskih direktiv spodbujajo države članice k takšnemu sistemu zaračunavanja komunalnih storitev, ki zagotavlja načelo povzročitelj plača in načelo pokrivanja stroškov. Te vloge politika cen na komunalnem področju v Sloveniji v preteklosti ni odigrala, podrejena je bila makroekonomskemu cilju inflacijskega sidra.

Kot se vidi iz grafa 1, so bile cene komunalnih storitev krepko pod rastjo cen življenjskih potrebščin. Ker je postalo očitno, da podcenjevanje cen komunalnih storitev vodi v stagnacijo dejavnosti in znižuje standard občanov, je v letih po 2010 prišlo do sprememb v zakonodaji.

Graf 1: Značilnost cenovne politike na komunalnem področju (vir: Inštitut za javne službe).

Graf 2: Primerjava rasti cen kaže praktično stagnacijo cene oskrbe s pitno vodo (vir: Inštitut za javne službe).

Iz grafa 2 je viden padec oziroma vrzel v ceni oskrbe s pitno vodo, ki je bil posledica zamrznitve cen komunalnih storitev zaradi vstopa v EU. Ta manko usklajevanja cen se po ''odmrznitvi'', kot je razvidno iz grafa, ni takoj nadoknadil, se je pa poznal na stanju infrastrukture, v katero se več let ni vlagalo. Cene pitne vode bistveno ne rastejo, čeprav standard na vseh področjih raste. Višja rast je razvidna pri odpadnih vodah, saj se je šele v času vstopa v EU to področje začelo urejati – gradnja novih čistilnih naprav, kanalizacijskega sistema …

Si lahko podobno podražitev obetamo še pri drugih stroških omrežnine?

Ne, ker je vsa zgrajena infrastruktura sedaj realno ocenjena, zato v prihodnjih letih ni več pričakovati občutnejših podražitev.

 

Kam se vlagajo sredstva za omrežnino?

 

Omrežnina je tisti del cene, ki pri vodovodnih in kanalizacijskih sistemih pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture za normalno delovanje sistemov. Vodovodno omrežje v upravljanju Vodovod-kanalizacije obsega več kot 900 km cevovodov in več kot 200 objektov (črpališč, vodohranov, vodarna …), kanalizacijsko omrežje pa nekaj več kot 300 km cevovodov in 60 objektov (črpališč, razbremenilnih objektov). Če bi vse vodovodne in kanalizacijske cevi (brez priključkov!) položili skupaj, bi te segale do švedskega Göteborga (zračna linija).

Slika 1: Izdelava vrtine premera 600 mm pod magistralno cesto Celje-Štore na Teharjah (2017)

Slika 2: Vgradnja cevi iz duktilne litine premera 200 mm v zaščitno cev pod avtocesto Ljubljana-Maribor (2017)

V zadnjih letih Vodovod-kanalizacija v imenu občin za obnove nameni več kot 2 milijona € letno, saj se zavedamo, da bo le s sistematičnim investiranjem v obnove obeh sistemov tudi v prihodnje iz naših pip tekla čista pitna voda. S sredstvi iz naslova omrežnin je bilo tako od leta 2014 do konca leta 2018 v občinah Celje, Vojnik, Štore in Dobrna obnovljenih več kot 28 km vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Poleg zagotavljanja dolgoročne zadostne in varne vodooskrbe se z vlaganji v obnove intenzivno zmanjšuje tudi delež salonitnih vodovodnih cevi kot tudi vodnih izgub. Predpisana življenjska doba cevovodov in kanalov iz PVC-ja znaša 33 let, cevovodov iz litine pa okoli 50 let. Obstoječi cevovodi iz PVC-ja, ki se nahajajo v omrežju, so stari povprečno 40 let, iz litine pa med 50 in 110 leti.

Slika 3: Obnova primarnega vodovoda ob Dečkovi

 

Tudi v letu 2019 bodo izvedene številne nujne obnove cevovodov in objektov

Za zagotavljanje kakovostnega, urejenega in čistega bivalnega okolja sta čista pitna voda iz vodovoda in urejeno odvajanje odpadne vode bistvenega pomena. Tako bo v letu 2019 v občinah Celje, Štore, Dobrna in Vojnik obnovljen del vodovodnega omrežja s hišnimi priključki, sočasno pa se bo ob obnovi vodovoda izvajala tudi sanacija kanalizacije. Skupna vrednost obnov v letu 2019 je predvidena v vrednosti preko 3,5 milijona evrov.
Večje obnove v 2019:
1. Obnova vodovoda fi 400 in fi 200 mm ob izgradnji pločnika in kolesarske steze ob regionalni cesti Šmarjeta – Škofja vas
2. Obnova primarnega cevovoda fi 300 mm na Frankolovem
3. Obnova tehnološke opreme in elektroinštalacij v vodarni Medlog
4. Izgradnja objekta za UV-dezinfekcijo Lednikov rov
5. Obnova vodovoda in kanalizacije v Savinjski ulici in na Savinjskem nabrežju
6. Obnova vodovoda in kanalizacije na Trubarjevi ulici
7. Obnova vodovoda in kanalizacije na Hudinji (Ulica frankolovskih žrtev, Štekličeva, Bezenškova, Skaletova)
8. Obnova mehanske stopnje čiščenja na Čistilne naprave Škofja vas
9. Obnova tehnološke opreme na Čistilni napravi Celje

 

Slika 4: Dela na Trubarjevi leta 2018

Slika 5: Prevezava obstoječega kanala na novozgrajenega - Trubarjeva ulica

Slika 6: Obnova tehnološke opreme na Čistilni napravi Celje

Zakaj je pomembno cevovode redno obnavljati in vzdrževati?

Vodovodni in kanalizacijski sistemi so zelo obsežni in njihove dotrajane dele je potrebno stalno in kontinuirano obnavljati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do situacije, ko je cevovod tako dotrajan, da po njem ni več možna normalna dobava pitne vode oz. odvod odpadne vode.

Podcenjevanje cene komunalnih storitev vodi v stagnacijo dejavnosti in znižuje standard občanov. Za zagotavljanje kakovostnega, urejenega in čistega bivalnega okolja sta čista pitna voda iz vodovoda in urejeno odvajanje odpadne vode bistvenega pomena. O delovanju vodovodnega in kanalizacijskega sistema ne razmišljamo, dokler je njuno delovanje nemoteno. Vendar pa je za nemoteno delovanje obeh sistemov potrebna vsakodnevna skrb, kar pomeni redna vlaganja v obnove in vzdrževanje obeh sistemov.

 

Cene v primerjavi z drugimi občinami

Cene komunalnih storitev morajo biti odraz realnih stroškov poslovanja in oblikovane tako, da pokrivajo polno stroškovno ceno. Razlike med cenami posamezne storitve v različnih območjih države so zaradi posebnih pogojev, kot so razpršenost porabnikov, lega, dostop in druge posebnosti. Kot kaže primerjava cen komunalnih storitev, je bil strošek za omrežnino na območju Vodovod-kanalizacija v primerljivem obdobju, to je v letu 2017, pod slovenskim povprečjem (Tabela 1), po spremembi cene pa bo nekje v povprečju. Primerjava variabilnega stroška za vodo – vodarina ter odvajanje in čiščenje odpadne vode (Tabela 2) pa kaže, da je bil in še vedno bo pod slovenskim povprečjem – leta 2017 je znašal 1,19 EUR brez DDV na m³ porabljene vode na mesec, po 1. 3. 2019 pa znaša 1,2 EUR, medtem ko je slovensko povprečje leta 2017 znašalo 1,6 EUR.

Tabela 1: Primerjava cen omrežnine 

	Cena omrežnine v EUR brez DDV/mesec
Vodovod-kanalizacija po 1. 3. 2019	13,8
Povprečje cen omrežnine v Sloveniji v 2017	13,8*
Vodovod-kanalizacija 2017	10,75

*Vir: Inštitut za javne službe

Tabela 2: Primerjava variabilnega dela cen 

	Cena variabilnega dela v EUR z DDV v EUR na m³ brez DDV
Vodovod-kanalizacija 2019	1,2
Povprečje cen v Sloveniji v 2017	1,6*
Vodovod-kanalizacija 2017	1,19

*Vir: Inštitut za javne službe

Cene v primerjavi s cenami v EU

Da so cene v Sloveniji podcenjene, kaže graf 3. Evropa ima v povprečju bistveno višje cene, kot so pri nas, kljub enakemu standardu, pri čemer pa je potrebno izpostaviti, da so v to povprečje vključene tudi nove članice (Hrvaška, Bolgarija ipd.) in ne le npr. Nemčija in druge zahodnoevropske države, ki imajo na komunalnem področju zelo visok standard in tudi dolgotrajno tradicijo, zaradi česar bi toliko bolj pričakovali, da je Slovenija vsaj nekje v povprečju.


Graf 3: Primerjava ravni cen (vir: Inštitut za javne službe)

Iz grafa 4 (spodaj) je razvidno, da so se cene vode v EU v povprečju dvignile bistveno bolj kot v Sloveniji.

Graf 4: Gibanje cen vode v EU in Sloveniji (vir: Inštitut za javne službe)

 

Plačilo vode v primerjavi z ostalimi stroški

Si lahko predstavljate dan brez vode? Splakovanje stranišča, pitje vode, umivanje, kuhanje … Pa kljub temu da gre za tako omejeno in dragoceno dobrino, je strošek v strukturi stroškov gospodinjstva v povprečju nižji, kot so stroški za elektriko, telefon, televizijo, upravljanje in vzdrževanje stavb, ogrevanje … Delež stroškov za vodo (skupaj strošek oskrbe s pitno vodo ter strošek odvajanja in čiščenja odpadne vode) v povprečnem gospodinjstvu znaša le 2,3 %. Za primerjavo – telefon, časopis, kava predstavljajo 3,3-odsotni delež v strukturi stroškov gospodinjstva.

Graf 5: Struktura povprečnih izdatkov gospodinjstva v obdobju 2005-2015 (vir: Inštitut za javne službe

Iz grafa 5 je razvidno, da gospodinjstva bistveno večji delež svojih sredstev namenijo električni energiji, gorivu in mobilnim telefonom kot pa za oskrbo z vodo. Za kavo namenijo toliko kot za zbiranje odpadnih voda. Brez česa bi šlo lažje – brez kave ali brez vode v kopalnici …? Vsaka dodatna obremenitev gospodinjstva razumljivo ni želena, vendar je za dolgoročno vzdržnost sistema višja obremenitev iz naslova omrežnine nujna, predvsem zaradi potrebnih vlaganj v infrastrukturo, da bomo lahko nemoteno zagotavljali zadostne količine kakovostne pitne vode danes in v prihodnosti ter uporabljeno vodo vračali v naravo čisto, kot smo jo iz nje vzeli. Glede na to, da gre za naše največje bogastvo, ki je bistvena za blaginjo ljudi in razvoj družbe, je dodatna obremenitev gospodinjstva na področju vode v primerjavi z ostalimi, manj bistvenimi obremenitvami (kava, TV …), zdržna.