Pogosta vprašanja

Bela obarvanost pitne vode, ki jo natočimo v kozarec, ni posledica prekomerne koncentracije klora v vodi, kot zmotno misli večina porabnikov. Prisotnosti klora v vodi vizualno ne moremo zaznati.
Bela obarvanost je zgolj fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Če takšno belo vodo natočimo v čist kozarec, lahko že po nekaj trenutkih opazimo, da se voda v kozarcu počasi zbistri. Opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini

Rjava obarvanost vode v vodovodnem omrežju in pojav rdečkasto - rjavih sledi na umivalnikih, kadeh in podobnih mestih, kjer voda stalno izteka, je posledica prisotnosti mangana in železa v pitni vodi.
Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki, ob prisotnosti O2 pa preideta v netopno obliko in se izločita v obliki usedlin, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi, kar daje rjavo značilno obarvanost vode. Sama po sebi nista škodljiva za zdravje, vendar v večjih koncentracijah vizualno nista zaželjena. Pojav rjave vode in rdečkasto - rjavih sledi večinoma opazimo v internih vodovodnih omrežjih, kjer voda dalj časa stoji.

Prav zaradi pojava usedlin kot posledice mangana in železa v pitni vodi iz vodnega vira Medlog, je bila leta 1983 zgrajena čistilna naprava v Medlogu - vodarna Medlog. V navedeni čistilni napravi se s postopkom ozoniranja izločita iz vode mangan in železo kot manganov in železov oksid, le-ta pa se odstrani iz vode s pretokom skozi peščene filtre.

Porabniki ob nabavi novih pomivalnih strojev, parnih likalnikov in podobnih aparatov pogosto postavljajo vprašanja v zvezi s trdoto vode v vodovodnem sistemu. Trdoto vode tvorijo spojine kalcija in magnezija (karbonati, sulfati, kloridi). Karbonati pomenijo prehodno trdoto, ki izginja pri segrevanju vode, ko izhlapeva CO2. Netopni karbonati pa se takrat kot vodni kamen izločajo na stenah posode (npr. bojler). Preostale spojine predstavljajo tako stalno trdoto vode. Vsota vseh spojin kalcija in magnezija pa je skupna trdota vode. Za merjenje trdote vode obstaja več enot, najpogosteje pa jo merimo v nemških trdotnih stopnjah (1°N = 10mg kalcijevega oksida na liter vode) in francoskih trdotnih stopinjah (1°F = 10mg kalcijevega karbonata na liter vode).

1 nemška stopinja ustreza 1,78 francoske stopinje.

Voda v celjskem vodovodnem sistemu sodi med srednje trde vode. Povprečna trdota vode v vodovodnem omrežju se giblje med 11 do 14 nemških trdotnih stopinj oziroma med 20 in 25 francoskih trdotnih stopinj.

V večini vodovodnih sistemov se iz vode zaradi sprememb v tlaku in drugih vplivov izločajo v vodi raztopljene snovi in se vežejo na stene cevovodov (vodni kamen). Intenziteta izločanja raztopljenih snovi iz vode je odvisna tako od karakteristike vode, kot tudi od materiala, iz katerega je vodovodna cev. Za odstranjevanje teh snovi iz vodovodnega omrežja so na najnižjih točkah vodovodnega omrežja izvedeni blatni izpusti.
Pri naglih nihanjih pritiska v ceveh se obloge vodnega kamna, ki so se skozi leta nabirale v notranjosti cevovodov, počasi luščijo ter nato delno odsedajo, delno pa transportirajo z vodo do uporabnikov. Prav tako nagle spremembe pritiska dvignejo obloge, ki se z leti odsedajo v cevovodu, rezultat le-tega pa je občasen pojav "peska" in kalne vode na vodovodnih pipah.

V primerih posameznih neskladnih vzorcev pitne vode, ugotovljenih z laboratorijskimi preiskavami v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa, so v najkrajšem možnem času izvršeni korektivni ukrepi, predvideni v našem vzpostavljenem sistemu HACCP. Takšni ukrepi so: pregledi vodovodnih objektov in naprav, izpiranje vodovodnega omrežja, dvig koncentracije dezinfekcijskega sredstva v vodovodnem omrežju, preverjanje ustreznosti izvedbe notranjega hišnega omrežja, obveščanje uporabnikov idr. O vseh neskladjih obveščamo Inštitut za varovanje zdravja RS in zdravstveno inšpekcijo. Uspešnost izvedenih ukrepov preverjamo tudi s ponovnimi kontrolnimi odvzemi vzorcev pitne vode. Če so rezultati kontrolnih vzorčenj ustrezni, nadaljnji ukrepi niso več potrebni.

Problem pojava večje količine "peska" v vodi oziroma motne vode poskušamo omiliti z načrtnim izpiranjem posameznih delov vodovodnega omrežja. Izpiranje vršimo na podzemnih in nadzemnih hidrantih, ki služijo za požarno zaščito.
Ker praviloma izpiramo le omrežje, ki je pod našim upravljanjem, bi porabnike želeli opozoriti, da se zgoraj opisani procesi dogajajo tudi na njihovem internem hišnem omrežju. Zato je potrebno občasno izprati tudi interno omrežje, ki zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode (pipe).
Pri manjših internih omrežjih za uspešno izvedbo izpiranja zadostuje že to, da istočasno odpremo večje število vodovodnih pip na tem omrežju. Pri večjih internih omrežjih pa je tako kot na javnem vodovodnem omrežju potrebno občasno izpirati omrežje preko hidrantov in blatnih izpustov. V primeru, da omenjene mehanske nečistoče kvarno vplivajo na razne naprave, pa uporabnikom predlagamo, da pred takšno napravo vgradijo ustrezen mehanski filter.

Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS., št. 19/04 - 9.člen, 35/04, 26/06, 92/06) mora upravljalec javnega sistema za oskrbo s pitno vodo porabnikom zagotoviti naslednja

Priporočila za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja:

• Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj dve minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.
• Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
• Na mestih kjer voda zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.
• Evidentirati je potrebno slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je potrebno enkrat tedensko spirati vodo iz slepih rokavov.

Dokument Priporočila lastnikom za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja je v celoti objavljen na spletni strani

www.gov.si/pitna-voda/