da v naravi ponikne kar 95 % padavinske vode, v strnjenih urbanih naseljih pa le 5 % in je zato treba ostalo vodo speljati v odtoke in kanalizacijo?
da so biološki odpadki, ki jih odvržete v kanalizacijo, hrana podganam, kar pospešuje njihovo razmnoževanje?
da poleg kategoriziranih cest v Mestni občini Celje dodatno vzdržujemo še več kot 75 km pločnikov, 15 km nekategoriziranih cest, 28.500 m² javnih parkirnih površin, trgov in drugih površin, 16.000 m² interventnih poti ter 15 km javnih pešpoti?
da odlaganje smeti v odtoke in drugih snovi, ki ne sodijo v kanalizacijo, višajo stroške obratovanja čistilnih naprav in s tem strošek čiščenja?
da je danes na javno vodovodno omrežje v Mestni občini Celje priključenih več kot 98 % vseh občanov?
da kapljanje iz pipe lahko poveča porabo vode na mesec tudi za 5 kubičnih metrov, kar je enako 5000 litrskim steklenicam vode?
da je voda najbolj nadzorovano živilo? Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo kot prav pitna voda.
da Vodovod-kanalizacija vzdržuje kar 340 km kategoriziranih občinskih cest?
da je bila kapaciteta zajete vode v prvem vodovodu 16 litrov na sekundo, danes pa je od 300 do 400 litrov na sekundo?
da uporabniki storitev Vodovod-kanalizacije pijete eno najboljših, če ne najboljšo vodo v Sloveniji?
da je bila dolžina prvega vodovoda slabih 30 kilometrov, danes pa je dolžina celotnega vodovodnega omrežja okoli 900 kilometrov?
da povprečno celjsko gospodinjstvo porabi 16 kubičnih metrov vode na mesec, kar je enako 16.000 litrskim steklenicam vode?
Naravno vodo črpamo v največji meri iz vodnega vira v Vitanju in na Frankolovem. Gravitacijsko doteka v sistem do 180 l/s vode iz Vitanja in do 85 l/s vode iz vrtine Toplica na Frankolovem. Preostalo potrebno količino pitne vode se v času pomanjkanja zadostnih količin vode iz teh dveh virov črpa iz črpališča v Medlogu.
Poleg navedenih vodnih virov je z vodovodnim sistemom povezano tudi nekaj manjših vodnih virov, kot so Gabrovka, Bojanski graben in vrtina Laška vas.
Izvir Stenica skupaj z vrtino v neposredni bližini (skupna povprečna izdatnost okrog 30 l/s pitne vode) sodi med najkvalitetnejše in stabilne vodne vire, iz katerih se oskrbuje celjski vodovodni sistem.
Jelševa loka je izvir z izrazito kraškimi značilnostmi. Povprečna izdatnost izvira je okrog 80 l/s. Ker je kvaliteta vodnega vira glede na kraške značilnosti vodonosnika v veliki meri odvisna od padavin, je na odvzemu vgrajen merilec motnosti za pravočasno izključevanje vodnega vira iz uporabe. Merilec je v neposredni povezavi (daljinski nadzor) z dispečerskim centrom na Vodovodu Celje, s čimer je zagotovljen stalen nadzor in onemogočen vdor kalne vode v omrežje. Voda iz zajetja se v skupnem cevovodu združi z vodo iz potoka Hudinja in teče do zbirne komore. Konec jeseni 2008 smo na zajetju vodnega vira Jelševa loka aktivirali novo črpališče, s pomočjo katerega lahko ob povišani motnosti črpamo vodo iz Jelševe loke in jo čistimo v Vodarni Vitanje. S prečrpavanjem vode preko peščenih in oglenih filtrov v vodarni posledično lahko zmanjšamo motnost vodnega vira do te mere, da ga lahko skupaj z ostalimi vodnimi viri distribuiramo v vodovodni sistem.
Eno pomembnejših zajetij pitne vode za celjski vodovodni sistem je zajetje potoka Hudinje, iz katerega se zajame povprečno 58 l/s vode. Glede na površinsko zaledje obstaja potencialno velika nevarnost onesnaženja vodotoka in s tem vodnega vira. V zajemnem objektu je vgrajen merilec motnosti, ki je v neposredni povezavi z dispečerskim centrom, kar dodatno omogoča stalno kontrolo motnosti vodnega vira in avtomatsko prekinitev dotoka vode iz Hudinje. V samem zajemnem objektu je vgrajena naprava - ribji test.
S to napravo se kontrolira kvaliteta vode, zajete iz potoka, s pomočjo testnih organizmov ter opazovanja njihovega obnašanja. Poleg merilca motnosti sta v zajemnem objektu vgrajena še pH meter in merilec elektroprevodnosti.
Voda iz zajetja Hudinja teče preko manjšega usedalnika po cevovodu v čistilno napravo, locirano nizvodno od naselja Vitanje. Po obdelavi na čistilni napravi se voda transportira po cevovodu vse do zajetja Jelševa loka in naprej do zbirne komore, kjer se združijo vsi trije vitanjski vodni viri.
V zbirni komori se pred vstopom v vodovodno omrežje vrši avtomatsko kloriranje s plinskim klorom. Na transportnem cevovodu na Lednikovem rovu je vgrajena še naprava za UV dezinfekcijo. Tako se skupna voda iz vitanjskih vodnih virov po predhodni dezinfekciji s klorom pred vstopom v vodovodno omrežje še dodatno preventivno dezinficira s pomočjo UV svetlobe, s katero se inaktivirajo še morebitne preostale bakterije, virusi in paraziti v pitni vodi.
Podtalnica v Medlogu se po potrebi črpa iz sedmih vodnjakov (vodnjak A, B, C, D, E, F, G), nakar se pred vstopom v vodovodno omrežje predhodno pripravi v Vodarni Medlog. Podtalnica iz Medloga najprej ozonira v bazenih za ozonizacijo, nakar teče preko peščenih filtrov in preko filtrov z aktivnim ogljem. Pred vstopom v vodovodno omrežje se preventivno klorira s plinskim klorom. Vodarna obratuje po principu večstopenjske zaščite, kar pomeni, da je lahko napaka v delovanju posamezne bariere kompenzirana z uspešnim delovanjem ostalih barier; na ta način je zmanjšana možnost prenosa morebitnih kontaminantov skozi sistem priprave pitne vode. V vodarni se tako železo in mangan v vodi s postopkom ozoniranja oksidirata v železov in manganov oksid, ki se iz vode izločata s pretokom preko peščenih filtrov. Prav tako z ozoniranjem in pretokom preko oglenih filtrov iz vode lahko odstranimo tudi morebitne ostanke pesticidov in lahkohlapnih halogeniranih alifatskih ogljikovodikov. Vsi vodnjaki so v stalni pripravljenosti in jih je mogoče v primeru potreb takoj vključiti v obratovanje. Takšna pripravljenost celotnega sistema črpališč v Medlogu je nujno potrebna zaradi nestabilnosti vitanjskih vodnih virov v času intenzivnejših oziroma dolgotrajnejših padavin (problem povišane kalnosti).
V medloški podtalnici že od leta 1983 dalje ugotavljamo povišane koncentracije nitratov, ki so posledica intenzivne kmetijske proizvodnje na celotnem prilivnem območju vodnega vira. Glede na zadostne količine vode iz Vitanja in vrtin Toplica na Frankolovem lahko v času stabilnih vremenskih razmer brez padavin oskrbujemo z vodo iz vitanjskih vodnih virov in Frankolovega celotno območje mesta. Črpališča v Medlogu v takšnih razmerah ne obratujejo. Ob pomanjkanju zadostnih količin vode iz Vitanja in Frankolovega po potrebi dodajamo medloško podtalnico. V Vodarni Medlog je nameščena sonda za stalno merjenje koncentracij nitratov v vodi pred črpanjem v omrežje, kar omogoča stalen nadzor nad koncentracijo nitratov na izhodu iz Vodarne Medlog. Mešanje vod iz Vitanja in Toplice Frankolovo z medloško podtalnico se izvaja v podzemnem jašku na Opekarniški ulici, od koder se mešana voda dovaja na celotno oskrbovalno območje do uporabnikov. Tudi v tem jašku je nameščena sonda za merjenje koncentracij nitratov, kar nam omogoča tudi stalen nadzor nad koncentracijo nitratov v mešanici vitanjske in medloške vode, ki jo distribuiramo v omrežje do uporabnikov.
Iz dveh globokih vrtin Toplica Frankolovo (globine 80 m in 142 m) doteka v vodovodni sistem Celje do 85 l/s pitne vode. Voda iz obeh vrtin Toplica na Frankolovem se pripravlja v Vodarni Frankolovo, v sodobni napravi za ultrafiltracijo. Čistilno napravo sestavljata sistem za (nadtlačno) ultrafiltracijo vode, ki mu sledi še filtracija na oglenih filtrih. Ultrafiltracija je postopek, pri katerem se voda filtrira skozi membrane z izredno majhnimi porami, tako da se na filtru zadržijo vsi delci, ki so večji od 0,05 µm. V nadaljevanju se voda filtrira preko aktivnega oglja in kontinuirano dezinficira z natrijevim hipokloritom in preko zbirne komore gravitacijsko transportira v osrednji vodovodni sistem Celje.
Iz dveh zajetij, v dolini jugozahodno od Pečovnika, teče voda gravitacijsko v novozgrajeno Vodarno Gabrovka, kjer se filtrira preko peščenih filtrov in klorira s tekočim klorovim preparatom (natrijev hipoklorit). Število impulzov doziranja je avtomatsko regulirano glede na pretok vode. Dezinfekcijsko sredstvo se dozira direktno v cevovod. Zaradi problema kaljenja vodnega vira sta na dotoku surove vode in vode po pripravi (po filtraciji) vgrajena merilca motnosti. Meritve motnosti vode pred in po filtraciji ter meritve prostega kora se preko telemetrije kontinuirano prenašajo v dispečerski center.
Iz Vodarne Gabrovka voda po pripravi teče v vodohran Zagrad. Višek vode iz vodohrana Zagrad teče v vodohran Vokan, od tam pa v razbremenilnik Osenca 2 in vodohran Zvodno. V primeru pomanjkanja zadostnih količin vode iz Gabrovke, se lahko v sistem dovaja voda iz osrednjega vodovoda, tako da je varnost oskrbe Zagrada, Osence, dela Pečovnika in Zvodnega zagotovljena. Prav tako je mogoče preko novozgrajenega črpališča Celjska koča iz Vodarne Gabrovka črpati vodo do Vodohrana Celjska koča in s tem zagotoviti oskrbo hotela Celjska koča.
Voda iz vodnih virov Bojanski graben in vrtine Laška vas se vrši v novozgrajeni Vodarni Laška vas. V sklopu priprave se voda iz obeh vodnih virov predhodno filtrira preko tlačnih peščenih filtrov, nakar se pred vstopom v vodovodno omrežje klorira s tekočim natrijevim hipokloritom. V primeru povišane motnosti se vodi iz vrtine pred filtracijo dodaja železov flokulant. Z vodo iz Vodarne Laška vas so oskrbovani prebivalci Kompol, Laške vasi, Šentjanža nad Štorami in dela Zvodnega.
Podjetje Vodovod - kanalizacija upravlja tudi s šestimi manjšimi vodovodnimi sistemi:
Vodovodni sistem Svetina se napaja s pitno vodo iz vrtine v neposredni bližini naselja Svetina. V letu 2013 je bila izvedena sanacija črpališča Svetina oziroma izgradnja Vodarne Svetina. Za pripravo vode iz vrtine je bilo dograjeno dvoje peščenih in dvoje oglenih filtrov ter uveden nov način dezinfekcije s tekočim natrijevim hipokloritom.
Iz vodovodnega sistema Svetina so oskrbovani prebivalci naselij Svetine, Javornika, dela Šentjanža nad Štorami, dela Pečovnika in hotel Celjska koča.
Vodovodni sistem Košnica - Tremerje oskrbuje s pitno vodo prebivalce naselij Košnica, Tremerje, Anski vrh, del Lisc in zgornjih Polul.
Vodovod se napaja s pitno vodo iz zajetja v Košnici in vrtine v Tremerjih. Voda iz zajetja Košnica se pred distribucijo v vodovodno omrežje kontinuirano klorira s tekočim natrijevim hipokloritom. Voda iz vrtine v Tremerjih se distribuira v omrežje brez predhodne priprave.
Vodovodni sistem oskrbuje naselja Lindek, Beli Potok, Dol pod Gojko, Rakova Steza, del Stražice, Trnovlje pri Socki, Straža pri Novi Cerkvi, Lipa pri Frankolovem, Novake in Zabukovje.
Voda iz zajetja odteka v vodohran Kapelca, kjer se pred vstopom v vodovodno omrežje klorira s tekočim natrijevim hipokloritom. Zaradi zmanjšanja izdatnosti vodnega vira Kapelca je bilo v začetku leta 2012 zgrajeno novo črpališče Stražica, ki v primeru pomanjkanja vode iz Kapelce omogoča, da naselja Stražico, Rakovo stezo in Novake oskrbujemo iz drugega vodnega vira Šibanc oziroma iz vodovodnega sistema Frankolovo - Šibanc.
Vodovod se napaja iz vrtine Beli potok in oskrbuje naselje Frankolovo, del Stražice, Verpete, Globoče, Jankovo, Ilovco, Verpete, Dedni Vrh in del naselja Ivenca.
Voda se pred vstopom v omrežje se predhodno pripravlja v Vodarni Gojka - manjši sodobni čistilni napravi (vodarni) z ultrafiltracijo. Pred vstopom v omrežje se voda klorira s tekočim natrijevim hipokloritom.
Vrtino Beli potok smo vključili v vodovodno omrežje zaradi problematičnega vodnega vira Šibanc, ki je kalil ob padavinah, zato je bil vodni vir Šibanc v letu 2016 izključen iz obratovanja.
Vodovodni sistem Dobrna oskrbuje naselja Vinsko Gorico, Pristovo, Klanc, Loko, Lokovino, Zavrh, Vrbo in Dobrno s kompleksom zdravilišča Terme Dobrna.
Vodovod se napaja iz vrtine Hudičev graben Hg-1, vrtine Parož K-1/01 in zajetja Medved. Konec leta 2015 je bila v sistem vključena še nova vrtina Hg-3. Z vključitvijo novega vodnega vira lahko izključujemo iz uporabe problematični vodni vir Landšperk zaradi povišane motnosti v času padavin.
Voda iz zajetja vrtine Hg-3/06 se predhodno filtrira skozi ogleni filter, lociran v zajetju vrtine Hg-1/74, nakar se skupna voda obeh vrtin po predhodni meritvi motnosti, steka v črpališče s klorirno postajo Hudičev graben. Tu se pred vstopom v vodovodno omrežje vrši dezinfekcija s tekočim natrijevim hipokloritom. Voda iz zajetja Medved se po predhodni meritvi motnosti klorira z natrijevim hipokloritom v novozgrajeni klorirni postaji, locirani pod zajetjem. Po pripravi se voda dovaja v vodohran Zavrh in služi za oskrbo naselij Vrba in Zavrh. Ob pomanjkanju vode iz zajetja Medved se manjkajoči del vode dovaja preko črpališča Hudičev graben v vodohran Zavrh.
Manjši vodovodni sistem oskrbuje naselje Brdce nad Dobrno. Oskrbovan je iz novega vodnega vira - vrtine Brdce, izvrtane v letu 2014. Izgradnja novega črpališča ob vrtini in sanacija obstoječega vodohrana Vrh je bila izvedena v letu 2017. Voda iz vrtine Brdce se črpa v črpališču Brdce, kjer se pred vstopom v vodovodno omrežje klorira s tekočim natrijevim hipokloritom.
URADNE URE
KONTAKT
PIŠITE NAM© 2015 Vodovod - Kanalizacija, d.o.o. Produkcija: RELIDEA d.o.o.
