Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja znaša 355 km s skupno 10770 kanalizacijskimi priključki in zajema občine Celje, Vojnik, Štore in Dobrna.
Mešan kanalizacijski sistem
Kanalizacijski sistemi, s katerimi upravljamo, so večinoma mešanega tipa, kar pomeni, da se po njem odvajajo tako odpadne vode iz gospodinjstev in industrije kot tudi padavinske vode, ki ob dežju padejo na prispevno področje kanalizacije.
V suhem vremenu vsa voda odteče na čistilno napravo. Čistilne naprave so dimenzionirane tako, da so sposobne sprejeti dvakratni sušni pretok, vsa ostala padavinska voda pa se na razbremenilnih objektih preliva v potoke in reke. Tak sistem je povsem običajna in v svetu uveljavljena rešitev. Predstavlja optimalno kompromisno rešitev med investicijskimi in obratovalnimi stroški kanalizacijskega sistema in čistilne naprave na eni strani ter zaščito vodotoka pred onesnaženjem in stopnjo varnosti pred poplavljanjem iz kanalizacije na drugi strani. Ob nizkih vodostajih lahko voda iz kanalizacije neovirano preliva v reko. V primeru visoke gladine v reki se v razbremenilnih objektih zaprejo avtomatične povratne lopute in s tem preprečijo vdor rečne vode v kanalizacijo, vendar pa je hkrati onemogočen iztok padavinske vode iz kanalizacije v reko. V teh primerih je potrebno vodo iz kanalizacije prečrpavati.
Naravi vračamo čisto vodo
Na javno kanalizacijo mesta Celje je priključeno približno 95 % vse odpadne vode, za celotno Mestno občino Celje pa velja podatek, da je na kanalizacijsko omrežje priključeno približno 87 % vse odpadne vode. To pomeni, da vso to vodo vračamo naravi mehansko in biološko prečiščeno in v skladu z evropskimi standardi.
Kako poteka zbiranje in odvajanje odpadnih vod?
Zbiranje in odvajanje odpadnih vod v Celju se vrši preko sekundarnih kanalov, ki se priključujejo na posamezne rajonske zbiralnike. Le-ti se priključijo na glavna zbiralnika GZ-1 oziroma GZ-2. Po združitvi glavnih zbiralnikov v združitvenem objektu na platoju sotočja Voglajne in Savinje se vodijo odpadne vode proti ČN Celje po glavnem zbiralniku GZ-0.
Rimski kanal še vedno v uporabi
S problemom odvajanja odpadnih vod in izgradnje kanalizacije v Celju so se ukvarjali že v času Rimskega imperija. Rimski kanal je bil izgrajen v obdobju od 1. do 4. stoletja. Konec 5. stoletja je bilo mesto porušeno. S tem je tudi Rimski kanal izgubil svoj pomen. Šele konec 18. stoletja kanal zopet prevzame vlogo zbirnega kanala, kar delno v svoji prvotni izvedbi opravlja še danes. Kanal je bil torej izven uporabe 1300 let, čemur lahko pripišemo, da je sorazmerni dobro ohranjen. Obstoječi rimski kanal odvaja mešane odplake vzhodnega dela mestnega jedra. Ob gradnji in obnovi osrednje celjske knjižnici je bila na Muzejskem trgu odkrita tudi rimska kloaka, ki je na ogled v kletnih prostorih.
V obdobju po prvi svetovni vojni do danes je mesto Celje z okolico naglo raslo in z njim se je širilo tudi kanalizacijsko omrežje. V zadnjem desetletju, še posebno v zadnjih šestih letih, je prišlo do velikih vlaganj v dograditev in izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja in čiščenja odpadnih vod.
Leta 1996 je upravljanje nad vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem prevzela družba Vodovod-Kanalizacija, javno podjetje, d.o.o.
