Kljub temu da je na našem območju pitne vode dovolj tudi v sušnih obdobjih, se zavedamo, da čisti vodni viri niso neusahljivi. Zato v javnem podjetju Vodovod-kanalizacija spodbujamo odgovoren odnos do vode in njeno varčno rabo ter tako posredno zmanjšujemo tveganja v oskrbi s pitno vodo.
Z zmanjševanjem porabe vode posredno zmanjšamo tudi porabo električne energije, prispevamo k ohranjanju okolja in omilitvi posledic podnebnih sprememb.
V KOPALNICI
Med umivanjem zob in britjem zapirajmo pipo. Uporabljajmo raje tuš kot kopalno kad. Skrajšajmo čas tuširanja. Premislimo, ali je res treba brisače menjati vsak dan. Preverimo, ali splakovalnik v stranišču pušča. Zamenjajmo stari splakovalnik v stranišču z novim, dvostopenjskim. Ne uporabljajmo stranišča za odplakovanje uporabljenih papirnih robčkov, po uporabi jih odvrzimo v koš.
V GOSPODINJSTVU
Posodo raje operimo v pomivalnem stroju kot ročno. Če posodo pomivamo ročno, med čiščenjem z detergentom zapirajmo vodo. Pralne in pomivalne stroje vključimo šele tedaj, ko so napolnjeni. Zelenjavo in sadje perimo v skledi z vodo in ne pod tekočo vodo. Ne uporabljajmo vode za odmrzovanje zamrznjene hrane. Ob nakupu novih pomivalnih in pralnih strojev preverimo, če so varčni ter ali omogočajo nastavitev količine umazane posode ali perila.
NA VRTU
Za zalivanje vrta uporabljajmo deževnico. Vodo, s katero smo oprali sadje in zelenjavo, uporabimo za zalivanje rož. Naravnajmo rezilo kosilnice na višjo raven. Višje trave ščitijo korenine pred izsušitvijo in zmanjšajo potrebe po zalivanju. Če voda odteka z zelenice ali vrta, zmanjšajmo intenziteto zalivanja ali zalivajmo v krajših časovnih intervalih. Dvorišča ne čistimo z vodo, raje ga temeljito pometimo.
- Voda naj bo na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj dve minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelega svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustavi.
- Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu, in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
- Na mestih, kjer voda zastaja, se naj izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Evidentirati je potrebno slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je potrebno enkrat tedensko spirati vodo iz slepih rokavov.
Dokument Priporočila lastnika za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja je v celoti objavljen na spletni strani.
Povsem normalno je, da se zaradi odtekanja padavinske vode v kanalizacijo gladina vode v kanalih dvigne. Pri močnejših nalivih je enkrat letno tudi dopustno, da se zaradi polnih kanalov voda zadržuje po ulicah, v lokalnih depresijah in podobnih prostorih, ter nato odteče, ko naliv mine. Takšen način se je uveljavil zaradi racionalne gradnje kanalizacijskega omrežja in je običajen tako v Evropi kot v svetu. Posledično pa to zahteva takšno izvedbo hišnih priključkov, ki preprečuje zaplavitev kletnih prostorov iz kanalizacije.
Rešitve so dokaj enostavne in v praksi preizkušene:
- Pritličja naj bodo nekoliko višja od nivoja ulice.
- Odpadne vode iz zgornjih nadstropij naj se odvajajo ločeno. Če so objekti podkleteni, se naj odpadna voda, ki nastaja v pritličju in zgornjih nadstropjih, odvede direktno v javno kanalizacijo.
- Odpadno vodo iz kleti se ne sme direktno priključiti na javno kanalizacijo, ampak jo je potrebno s pomočjo hišnega črpališča črpati v kanalizacijo.
- Zaščita kanala s povratno loputo. Izjemoma lahko zaščitimo hišni priključek samo s povratno loputo. Vendar v času visokih vod hišnih odtokov ne smemo uporabljati, da ne povzročimo poplave z lastno odpadno vodo.
- Prevodnost hišnega priključka in interne kanalizacije. Zagotoviti je potrebno zadostno prevodnost hišnega priključka in interne kanalizacije. Kratkotrajni, a zelo močni nalivi v kanalizacijskem sistemu ne povzročijo velikega dviga gladine, se pa pogosto zgodi, da zaplavitev povzročijo vode s strehe in dvorišča, ker odtočna cev ni sposobna sprejeti vse vode. V praksi ugotavljamo, da je veliko primerov, kjer so hišni kanalizacijski priključki kletnih prostorov izgrajeni brez strokovnih usmeritev. Zato opozarjamo tudi uporabnike, ki trenutno nimajo problemov, da takšna možnost zaplavitve iz kanalizacije obstaja in jim predlagamo, da si pravilno uredijo hišni kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo.
V kanalizacijo ne sodijo:
- živalski iztrebki (gnojevka, hlevski gnoj)
- tekoči odpadki iz klavnic, vinskih kleti, mlekarn…
- sveže ali pregnito blato iz greznic
- odpadna olja in naftni derivati
- trdni odpadki iz gospodinjstev
- barve, topila, škropiva
- dezinfekcijska sredstva, kisline, zdravila, silažne vode
- organski odpadki (ostanki hrane, pokošena trava, listje), gradbeni odpadki (malta, cement, deske), kakršnikoli trdi odpadki (tekstil, drobni plastični predmeti, embalaža) …
Rjava obarvanost vode v vodovodnem omrežju in pojav rdečkasto – rjavih sledi na umivalnikih, kadeh in podobnih mestih, kjer voda stalno izteka, je posledica prisotnosti mangana in železa v pitni vodi.
Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki, ob prisotnosti O2 pa preideta v netopno obliko in se izločita v obliki usedlin, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi, kar daje rjavo značilno obarvanost vode. Sama po sebi nista škodljiva za zdravje, vendar v večjih koncentracijah vizualno nista zaželjena. Pojav rjave vode in rdečkasto – rjavih sledi večinoma opazimo v internih vodovodnih omrežjih, kjer voda dalj časa stoji.
Prav zaradi pojava usedlin kot posledice mangana in železa v pitni vodi iz vodnega vira Medlog je bila leta 1983 zgrajena čistilna naprava v Medlogu – vodarna Medlog. V navedeni čistilni napravi se s postopkom ozoniranja izločita iz vode mangan in železo kot manganov in železov oksid, le-ta pa se odstrani iz vode s pretokom skozi peščene filtre.
