Osrednje oskrbovalno območje

1. Osnovni podatki o Osrednjem oskrbovalnem območju

Vodni viri:

• vodni viri v Vitanju (Stenica, Jelševa loka, Hudinja),
• vodni vir Medlog,
• dve globoki vrtini Toplica (vrtina VF-2/84 in vrtina VF-3/02),
• zajetje Gabrovka

Sprejeti predpisi za zaščito vodnega vira:

• Vodni vir Medlog in zajetje Gabrovka sta zaščitena z državno Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Celja in Žalca (Uradni list RS št. 25/16).
• Vodni viri v Vitanju so bili v preteklosti zaščiteni z občinskim Odlokom o varovanju virov pitne vode na območju občine Vitanje (Ur.l.RS, št. 29/02) in občinskim Odlokom o varovanju vitanjskih vodnih virov (Ur.l.RS, št. 56/00). Državna uredba o zaščiti vodnih virov v Vitanju še ni sprejeta.
• vrtini Toplica – vodni vir je bil v preteklosti zaščiten z občinskim Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju občine Celje (Ur. list SRS št.17/88). Državna uredba o zaščiti še ni sprejeta.

Distribucija vode v m3/dan: 9.970 m3/dan

Priprava pitne vode:

2. Najnovejši rezultati spremljanja pitne vode v Osrednjem oskrbovalnem območju so dostopni pod zavihkom Rezultati spremljanja pitne vode

Število načrtovanih preskušanj v letu 2024 je prikazano v sledeči tabeli:

3. Informacije o morebitni nevarnosti za zdravje in s tem povezani nasvet nasveti glede zdravja in varne uporabe pitne vode: povezava

4. Relevantne informacije o oceni tveganja v Osrednjem oskrbovalnem območju

Celoten sistem zagotavljanja pitne vode v vodovodnih sistemih v upravljanju podjetja Vodovod – kanalizacija iz Celja nadzorujemo s sistemom procesnega vodenja, ki zagotavlja tekoče spremljanje vseh pomembnih kazalcev pitne vode, se pravi s t. i. sistemom HACCP (mednarodno priznani sistem vodenja za proizvodnjo in promet z živili, ki s posebnim programom zagotavlja varna živila za porabnike). V sklopu sistema HACCP se določajo in vrednotijo tveganja v celotnem procesu priprave pitne vode od vodovarstvenega območja, zajetja, priprave in hrambe vode, vse do pipe uporabnika. Za obvladovanje prepoznanih tveganj so natančno določeni vsi postopki nadzora in predvideni korektivni ukrepi v celotnem procesu priprave pitne vode od vodovarstvenega območja, do pipe uporabnika. Vsi postopki potekajo na takšen način, da je tveganje za zdravje minimalno oziroma da ga sploh ni in da je uporabniku na pipi zagotovljeno dovolj kvalitetne pitne vode.

Med pomembnejša tveganja v Osrednjem oskrbovalnem območju sodijo:

Vodni vir Medlog: prisotnost kmetijstva, poselitve ter prometa na vodovarstvenem območju vodnega vira, vodni vir lociran na poplavnem območju Savinje in Ložnice.

Zajetje Gabrovka: kontakt s površino in možnostjo dotoka padavinske vode v zajetje, bližina ceste ter možnost onesnaženja vodnega vira pri izvajanju gozdnih del.

Vodni viri v Vitanju:

Jelševa loka – zaradi kraškega zaledja vodnega vira velika verjetnost stika s površino, prisotnost kmetijstva in  poselitve z neurejenim odvodnjavanjem odpadnih voda, gozdna dejavnost,  možen vdor padavinskih voda s ceste.

Stenica – pomembnejših tveganj za onesnaženje vodnega vira zaradi stika s površino oz. izvajanja dejavnosti na vodovarstvenem območju ne ugotavljamo.

Potok Hudinja – zaradi površinskega zaledja vodnega vira velika verjetnost spiranja s površine neposredno v vodotok, prisotnost kmetijstva, poselitve z neurejenim odvodnjavanjem odpadnih voda, gozdna dejavnost,  možen vdor padavinskih voda s cest.

Vrtini Toplica: ranljivost vodnega vira zaradi kontakta s površino in možnost vdora površinskih voda s cest in potoka Tesnica v sam vodni vir.

Med ostala pomembnejša tveganja oziroma nevarne dogodke, ki lahko vplivajo na kvaliteto in varnost oskrbe s pitno vodo, sodijo tveganja zaradi okvar na cevovodih in tveganja zaradi neustrezno delujočih elementov vodovodnega omrežja, dotrajanosti, uporabe nekvalitetnih materialov ter neustreznega tehničnega in higienskega stanja vodooskrbnih objektov in naprav. Ta tveganja preprečujemo s takojšnimi odpravami okvar, z izvajanjem spremljajočih higienskih programov in  rednim vzdrževanjem ter obnavljanjem vodovodnega omrežja, objektov in naprav. Pomembna so tudi tveganja oziroma nevarni dogodki, na katera ne moremo vplivati npr. potres in tveganja, ki so posledica podnebnih sprememb (suše, neurja, žled, poplave).

5. Nasveti, kako odgovorno ravnati s pitno vodo, najdete na povezavi

6. Informacije o oceni ravni vodnih izgub

Skupne količine razpoložljive, zajete in prodane pitne vode za vodovodne sisteme v upravljanju javnega podjetja Vodovod-kanalizacija, d.o.o., prikazuje Grafikon 1. Modri stolpci v grafikonu kažejo razpoložljive količine pitne vode, stolpci vijolične barve kažejo zajeto vodo, zeleni stolpci pa ponazarjajo količine prodane vode. Iz podatkov v grafikonu je razvidno, da je razpoložljivih količin pitne vode bistveno več kot pa dejansko zajete oziroma prodane pitne vode. Razliko med zajeto in prodano vodo predstavljajo vodne izgube.

Grafikon 1: Skupne količine razpoložljive, zajete in prodane pitne vode za vodovodne sisteme v upravljanju javnega podjetja Vodovod-kanalizacija, d.o.o.

Trendne črte na grafu kažejo, da so bile razpoložljive količine vode do leta 2016 ustaljene na dobrih 500 l/s, nato je dve leti sledil majhen padec, v zadnjih letih pa se je količina razpoložljive vode spet vrnila na raven pred letom 2016. Trend zajetih količin vode pa počasi raste od leta 2015 naprej. V zadnjih letih je malenkost upadel, kar glede na nespremenjeno količino prodane vode kaže na zmanjšanje vodnih izgub. Vmesni porast vodnih izgub je posledica starosti omrežja, na katerem kljub vsakoletnim vlaganjem v obnovo cevovodov ne uspemo dovolj hitro obnavljati dotrajanih cevovodov, da bi s tem zagotavljali konstanten trend zmanjševanja vodnih izgub. Pri količinah prodane vode se je trendna črta v zadnjih letih izravnala, kar kaže na to, da se je povprečna letna količina prodane vode ustalila okrog 130 l/s, kar znaša letno 4 milijone m³ prodane vode. Majhna nihanja količin prodane vode v zadnjih letih pa so odvisna predvsem od vremenskih razmer v določenem letu.  V sušnih letih prodana količina vode zaradi večjih potreb po zalivanju nekoliko naraste.

Kljub temu da v Sloveniji v splošnem težav z vodno preskrbo nimamo, ne smemo pozabiti, da je naše vodno bogastvo treba primerno ohranjati in biti pozoren na vsa dejanja, ki bi lahko imela slabe vplive na razpoložljive količine kakovostne vode v prihodnosti. Zato v Vodovod-kanalizaciji kljub negativnemu finančnemu učinku spodbujamo varčevanje z vodo.

Za doseganje zadanih ciljev na področju zmanjševanja vodnih izgub smo uvedli izvajanje stalnih meritev pretoka in tlaka preko sistema telemetrije na več točkah vodovodnega omrežja. Vsako leto v ta sistem vključujemo dodatne merilne točke, ki jih dograjujemo v sklopu obnove vodovodnega omrežja. Na ta način se razdeli vodovodno omrežje na merilna območja, preko katerih se lažje nadzira vodne izgube in bolj usmerjeno načrtuje aktivnosti iskanja okvar na vodovodnem omrežju. Vodovodno omrežje pregledujemo tudi z napravami za odkrivanje okvar na vodovodnem omrežju. Pri tem so prioritetni pregledi primarnih cevovodov, ki so zgrajeni iz starejših LTŽ cevi, ki so se spajale na pero in utor ter imajo stike tesnjene s svincem, ter pregledi cevovodov, ki so zgrajeni iz cevi PVC. Dosedanje izkušnje kažejo, da velik del izgub prinašajo puščanja na tovrstnih cevovodih.

7. Lastniška struktura upravljavca vodovoda

Družba Vodovod – kanalizacija, javno podjetje, d.o.o. Lava 2a, 3000 Celje posluje skladno z Odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi javnih podjetij (Ur. l. RS št. 117/00, 106/09 in 84/12). Javno podjetje Vodovod-kanalizacija izvaja dejavnost javne gospodarske službe v Mestni občini Celje in občinah Vojnik, Štore in  Dobrna. Informacije o lastniški strukturi družbe najdete na povezavi.

8. Informacije o strukturi cene najdete na povezavi

9. Pritožbe uporabnikov

V letu 2023 smo obravnavali pet pritožb uporabnikov, ki so bile posledica motenj v javnem vodovodnem omrežju.  Od navedenih pritožb so bile tri pritožbe zaradi pojava motne vode zaradi dviga usedlin, kot posledice izvajanja del na javnem vodovodnem omrežju, ena pritožba je bila zaradi pojava motne vode po obnovi priključka ter ena pritožba zaradi zastajanja vode v javnem vodovodnem omrežju. V vseh primerih so bili izvedeni ustrezni ukrepi (spiranje javnega vodovodnega omrežja, obveščanje uporabnikov, idr.)

V letu 2023 smo obravnavali tudi 12 pritožb uporabnikov zaradi neustrezne interne vodovodne napeljave. Pogosto je vzrok takšnih pritožb v neustreznem vzdrževanju interne napeljave oziroma vgradnji materialov slabše kvalitete. Uporabnikom smo svetovali ukrepe glede na ugotovitve, odvisno od posameznega primera, in jim posredovali Priporočila za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja.

Celje, april 2024
Vodovod–kanalizacija,
javno podjetje, d.o.o.